Zemljepisna širina in dolžina sta geografski koordinate: par števil, ki določata natančen »naslov« katere koli točke na zemljevidu ali globusu. Širino merimo od ekvatorja, dolžino od začetnega poldnevnika, skupaj pa nam omogočata, da na Zemlji najdemo karkoli — od domačega kraja do nenaseljenega otoka. Na tej strani boste našli nazorno razlago s shematskim zemljevidom, pravila za zapisovanje koordinat, rešene primere in interaktivni vadbeni program.
Kaj sta zemljepisna širina in dolžina
Na vsakem zemljevidu in globusu je geografska mreža — črte, ki se sekajo kot polja na šahovnici. Vodoravne črte se imenujejo vzporedniki, navpične pa poldnevniki. Po njih določamo koordinate:
- Zemljepisna širina kaže, kako daleč je točka oddaljena od ekvatorja proti severu ali jugu. Merimo jo po vzporednikih: vse točke na istem vzporedniku imajo enako zemljepisno širino.
- Zemljepisna dolžina kaže, kako daleč je točka oddaljena od začetnega poldnevnika proti vzhodu ali zahodu. Merimo jo po poldnevnikih: vse točke na istem poldnevniku imajo enako zemljepisno dolžino.
Obe koordinati merimo v stopinjah (°). Tako kot ima polje na šahovnici naslov s črko in številko (e2), ima vsaka točka na Zemlji naslov iz zemljepisne širine in dolžine: na primer, za Moskvo je to 55° s.g.š., 37° v.g.d.
Zemljepisna širina: ekvator in vzporedniki
Zemljepisna širina (označena z grško črko φ) je razdalja v stopinjah od ekvatorja do točke. Ekvator je najdaljši vzporednik: deli Zemljo na severno in južno poloblo, njegova širina pa je 0°.
- Od ekvatorja proti severu se širina povečuje od 0° do 90° — to je severna zemljepisna širina (s.g.š.). 90° s.g.š. je severni tečaj.
- Od ekvatorja proti jugu se širina prav tako povečuje od 0° do 90°, vendar je to južna zemljepisna širina (j.g.š.). 90° j.g.š. je južni tečaj.
Širina ne more biti večja od 90°: dlje od tečaja ni mogoče iti. Bližje kot je vzporednik tečaju, krajši je — na globusu je lepo vidno, kako se vzporedniki »stiskajo« v točko pri tečajih.
Zemljepisna dolžina: začetni poldnevnik
Zemljepisna dolžina (črka λ) je razdalja v stopinjah od začetnega poldnevnika do točke. Za začetni (ničelni) poldnevnik so se dogovorili, da je to tisti, ki poteka skozi observatorij Greenwich v Londonu, zato ga imenujemo tudi greenwiški poldnevnik. Deli Zemljo na vzhodno in zahodno poloblo.
- Vzhodno od Greenwicha se dolžina povečuje od 0° do 180° — to je vzhodna zemljepisna dolžina (v.g.d.).
- Zahodno od njega — od 0° do 180° zahodne zemljepisne dolžine (z.g.d.).
Poldnevnika 0° in 180° sta dve polovici istega kroga: 180. poldnevnik poteka skozi Tihi ocean in se približno ujema z datumsko mejo. Za razliko od vzporednikov so vsi poldnevniki enako dolgi in vsak povezuje severni tečaj z južnim.
Zemljevid z zemljepisno širino in dolžino: geografska mreža
Tako izgleda geografska mreža celotnega sveta. Na shemi poiščite ekvator in začetni poldnevnik — od njiju se začne štetje, vrednosti širine in dolžine pa se odčitajo ob robu zemljevida. Za primer je označena Moskva: črtkane črte kažejo, do katerih oznak na robu je treba »pripeljati« točko.
Kako določiti zemljepisno širino in dolžino na zemljevidu
Določanje koordinat katere koli točke obsega štiri korake:
- Poiščite točko na zemljevidu in poglejte, med katerima vzporednikoma in poldnevnikoma se nahaja.
- Določite zemljepisno širino. Vrednosti vzporednikov so zapisane ob stranskem robu zemljevida. Če je točka nad ekvatorjem, je širina severna, če je pod njim, je južna. Če točka leži med vzporednikoma, njen položaj ocenite na oko: točka na sredini med 40° in 50° ima širino približno 45°.
- Določite zemljepisno dolžino. Vrednosti poldnevnikov so zapisane na zgornjem in spodnjem robu. Če je točka desno od začetnega poldnevnika, je dolžina vzhodna, če je levo, je zahodna.
- Zapišite koordinate po vzorcu iz spodnjega priročnika.
Za reševanje obratne naloge — iskanje točke po znanih koordinatah — korake izvedemo v obratnem vrstnem redu: poiščemo želeni vzporednik, nato želeni poldnevnik; iskana točka je na njunem presečišču.
Posebni vzporedniki in poldnevniki
Nekatere črte geografske mreže imajo lastna imena — označujejo meje toplotnih pasov in služijo kot orientacijske točke pri nalogah na zemljevidu.
| Črta | Koordinata | Znan po |
|---|---|---|
| Ekvator | 0° širine | Najdaljši vzporednik, deli Zemljo na severno in južno poloblo |
| Začetni (greenwiški) poldnevnik | 0° dolžine | Poteka skozi observatorij Greenwich v Londonu, deli Zemljo na vzhodno in zahodno poloblo |
| Severni povratnik | 23,5° s.g.š. | Najsevernejši vzporednik, kjer je sonce lahko v zenitu |
| Južni povratnik | 23,5° j.g.š. | Najjužnejši vzporednik, kjer je sonce lahko v zenitu |
| Severni tečajnik | 66,5° s.g.š. | Severno od njega se pojavljata polarni dan in polarna noč |
| Južni tečajnik | 66,5° j.g.š. | Južno od njega se pojavljata polarni dan in polarna noč |
| 180. poldnevnik | 180° | Nasproten začetnemu, približno po njem poteka datumska meja |
Primeri: določanje zemljepisne širine in dolžine
Primer 1. Koordinate Moskve
Naloga: določiti koordinate Moskve na zemljevidu polobel.
1. korak. Poiščemo Moskvo in pogledamo najbližje vzporednike: mesto leži nad vzporednikom 50°, približno na 55. vzporedniku. Moskva je severno od ekvatorja, kar pomeni, da je širina severna: 55° s.g.š.
2. korak. Pogledamo poldnevnike: Moskva je vzhodno od začetnega poldnevnika, med 30° in 40°, bližje 37. poldnevniku. Dolžina je vzhodna: 37° v.g.d.
3. korak. Zapišemo, najprej širino: Moskva — 55° s.g.š., 37° v.g.d. (natančneje 55°45′ s.g.š., 37°37′ v.g.d., vendar za šolski zemljevid zadostujejo cele stopinje).
Primer 2. Koordinate Sydneyja — točka na južni polobli
Naloga: določiti koordinate Sydneyja (Avstralija).
1. korak. Sydney je pod ekvatorjem — širina je južna. Najbližji označen vzporednik je 30° j.g.š., mesto je nekoliko južneje: 34° j.g.š.
2. korak. Sydney je precej vzhodno od Greenwicha, pri poldnevniku 150°: 151° v.g.d.
Odgovor: Sydney — 34° j.g.š., 151° v.g.d. Pozor: pri točkah na južni polobli je treba obvezno zapisati »j.g.š.« — brez te oznake bi koordinate kazale na drugo mesto na planetu.
Primer 3. Obratna naloga: kaj se nahaja na točki 30° s.g.š., 90° z.g.d.
Naloga: določiti, katero mesto se nahaja na točki s koordinatami 30° s.g.š., 90° z.g.d.
1. korak. Širina 30° s.g.š. — poiščemo vzporednik 30° na severni polobli (nad ekvatorjem) in v mislih drsimo po njem.
2. korak. Dolžina 90° z.g.d. — poiščemo poldnevnik 90° zahodno (levo) od začetnega poldnevnika.
3. korak. Na presečišču vzporednika in poldnevnika je ustje reke Misisipi in mesto New Orleans (ZDA).
Preverjanje polobel: 30° j.g.š., 90° z.g.d. je Tihi ocean, 30° s.g.š., 90° v.g.d. pa Himalaja. Ena črka v zapisu premakne točko za tisoče kilometrov!
Pogoste napake pri določanju koordinat
-
Zamenjava vrstnega reda zapisa: najprej navedejo dolžino, nato širino.
Sprejet vrstni red je — najprej širina, nato dolžina: 55° s.g.š., 37° v.g.d. Tako se koordinate zapisujejo v vseh atlasih, priročnikih in GPS-navigatorjih.
-
Ne navedejo poloble: zapišejo samo »40°, 30°«.
Brez črk s.g.š./j.g.š. in v.g.d./z.g.d. takšnim številkam ustrezajo kar štiri različne točke na Zemlji. Poloble ne navajamo le za točke na samem ekvatorju (0° š.) in na začetnem poldnevniku (0° d.).
-
Menijo, da širina sega do 180°, dolžina pa do 90°.
Pravzaprav je obratno: širina — od 0° do 90° (dlje od tečaja ni mogoče iti), dolžina — od 0° do 180° (do nasprotnega poldnevnika). Zapis »150° s.g.š.« je zanesljiv znak napake.
-
Širino iščejo po navpičnih črtah: »širina je vendar nekaj navpičnega«.
Širino prikazujejo vodoravne črte — vzporedniki, čeprav se spreminja pri gibanju gor-dol vzdolž poldnevnika. Namig: oznake širine so ob stranskem robu zemljevida, oznake dolžine pa na zgornjem in spodnjem.
-
Točko med črtami mreže »pripnejo« k najbližji označeni črti.
Če točka leži točno na sredini med vzporednikoma 40° in 50°, je njena širina približno 45°, ne 40°. Ocenite, kolikšen del razmika zavzema razdalja do točke — to zadostuje za natančnost 1–2°.
Vprašanja in odgovori
V čem se širina razlikuje od dolžine?
Zemljepisna širina je položaj točke severno ali južno od ekvatorja (merjenje po vzporednikih, od 0° do 90°). Zemljepisna dolžina je položaj vzhodno ali zahodno od začetnega poldnevnika (merjenje po poldnevnikih, od 0° do 180°). Najlažje si zapomnite tako: širina določa »višino« točke na zemljevidu, dolžina pa »levo-desno«.
Kaj se nahaja na točki 0° širine in 0° dolžine?
Presečišče ekvatorja in začetnega poldnevnika se nahaja v Gvinejskem zalivu v Atlantskem oceanu, približno 600 km od obale Afrike. Tam ni kopnega — na tej točki stoji le meteorološka boja. Kartografi jo v šali imenujejo »Ničelni otok« (Null Island).
Kaj sta severna in južna zemljepisna širina?
To je določitev poloble. Severna širina (s.g.š.) je za točke med ekvatorjem in severnim tečajem, južna (j.g.š.) pa med ekvatorjem in južnim tečajem. Na primer, »60 stopinj severne širine« pomeni, da točka leži na vzporedniku 60° nad ekvatorjem — skoraj točno na tej širini leži Sankt Peterburg.
Kaj sta vzhodna in zahodna zemljepisna dolžina?
Vzhodna dolžina (v.g.d.) je za točke, ki ležijo vzhodno od začetnega (greenwiškega) poldnevnika, torej desno od njega na zemljevidu polobel. Zahodna dolžina (z.g.d.) je zahodno od njega. Skoraj vsa Rusija leži v vzhodni dolžini, le skrajni vzhod Čukotke je v zahodni.
Kako pravilno zapisati geografske koordinate?
Najprej širina s poloblo, nato dolžina: 55° s.g.š., 37° v.g.d. Za večjo natančnost se za stopinjami navedejo minute (v 1° je 60 minut): 55°45′ s.g.š. V navigatorjih in spletnih zemljevidih se iste koordinate zapisujejo z decimalnimi števili — 55.75, 37.62, kjer se sever in vzhod štejeta kot pozitivna.
Kako določiti koordinate, če točka ne leži na črti mreže?
Poiščite dva sosednja označena vzporednika in ocenite, kolikšen del razmika med njima je »prešla« točka: če je na tretjini poti od 40° proti 50°, je širina približno 43°. Enako storite z dolžino. V atlasu lahko preverite kazalo geografskih imen — tam so koordinate objektov že podane.
Zakaj potrebujemo širino in dolžino, če obstajajo spletni zemljevidi?
Spletni zemljevidi sami delujejo na podlagi koordinat: GPS-navigatorji, taksiji, letalstvo in reševalne službe si izmenjujejo prav širino in dolžino. Znanje branja koordinat pomaga razumeti, kako ti servisi delujejo, in se obvezno preverja v šolskih nalogah ter pri geografiji.
